2.–4. SEPTEMBER 2011
od 9. do 20. ure
Gospodarsko razstavišče, Ljubljana

PROGRAM V PREDAVALNICI



Petek, 2. september 2011 ob 10.30 uri (trajanje 1 ura)

Ustvarjajmo vrednoto varne vožnje skozi vseživljenjsko učenje

pripravlja: Zavod VOZIM, nosilec gibanja »Še vedno vozim – vendar ne hodim«
moderator: Tin Vodopivec


Sodelujoči na okrogli mizi/razpravi

1. Andrej Jereb
Vedno nasmejan Primorec, najboljši slovenski reli voznik, znan pa predvsem kot izjemen mojster volana, ki je na Rally-ju Monte Carlo 2010 dosegel najboljši slovenski dosežek – 10 mesto v skupni razvrstitvi. Svoja znanja v natančnem drsenju skozi zavoje pa uspešno uporablja tudi na poslovnem področju, kjer ostaja zvest avtomobilskim hlapom. Ne nazadnje pa svoje bogate izkušnje prenaša naprej. Je glavni pobudnik akcije Zapelji me varno, ki je nastala v sodelovanju s Policijo in Sveti za preventivo obalnih občin. Njen osnovni namen je približati širši javnosti veščine prometne varnosti na malo drugačen način – skozi neposredno izkušnjo in znanje strokovnjakov. 

2. prof. dr. Marko Polič
Redni profesor psihologije na ljubljanski Filozofski fakulteti, ki svoj čas namenja tudi raziskovanju psihološkega vidika nesreč, prometne varnosti in psihologije prometa. Sodeloval je pri večini večjih slovenskih psiholoških raziskav, pa tudi v več mednarodnih. Svoja znanja pa je predstavil v več knjigah in napisal prek 100 člankov.
 
3. Mitjan Bizjak
Strokovnjak, ki meni, da varnost v prometu ni le skrb države, ampak tudi (in predvsem) vesti in etike vsakega državljana. Vodja Sektorja za voznike pri Javni agenciji RS za varnost prometa je odgovoren za področje usposabljanj in izobraževanj tistih, ki usposabljajo nas, voznike – torej predvsem avtošol in drugih institucij, ki izvajajo različne oblike dodatnih usposabljanj udeležencev v cestnem prometu.

4. Robert Gril, mag. manag.
Vodja Izpitnega centra za vozniške izpite v Celju, ki se je področja izobraževanja o varnosti v cestnem prometu lotil v svoji magistrski nalogi. Ugotoviti je namreč želel, kateri so poglavitni vplivi na mlade v obdobju socializacije ter kako vpliva vzgoja v primarnem in sekundarnem izobraževalnem sistemu – ali sta vzgoja in izobraževanje usmerjena na dejavnike, ki so poglavitni za nastanek prometnih nesreč in opozoriti na dejavnike tveganja v prometu.

5. Janez Hudej – predstavnik gibanja »Še vedno vozim – vendar ne hodim«
Padec z motorjem je Janeza pri le 19. letih priklenil na invalidski voziček. A mu to ni vzelo zagona in volje do življenja. Še naprej je živel polno življenje, se redno zaposlil, svojo vztrajnost in moč pa kot športnik dokazoval na kar štirih paraolimpijskih igrah zapovrstjo (nazadnje v Atenah 2004). Kot predsednik Društva paraplegikov JZ Štajerske je zagnal marsikateri projekt, med svoje najuspešnejše pa šteje prav gibanje »Še vedno vozim – vendar ne hodim«, kjer tudi s svojim zgledom/zgodbo vpliva na mladostnike z namenom, da se njegova zgodba ne bi zgodila tudi njim.



Izhodišča okrogle mize/razprave

Vsi se zavedamo, da je varnost v cestnem prometu postala ena najpomembnejših tematik, katero aktivno soustvarjamo in ohranjamo vsi posamezniki v naši družbi. Čeprav se stanje na slovenskih cestah v zadnjih letih izboljšuje, število prometnih nesreč in s tem posledic – smrtnih žrtev, hudo telesno poškodovanih, ipd. – trenutno še ne upada dovolj strmo, da bi zadostili ciljem zadanim v Programu EU za varnost v cestnem prometu 2011-2020 in zavezi Decade of Action for Road Safety 2011-2020. Zato moramo interesne skupine, ki so se združile z namenom aktivne participacije pri izboljšanju prometne varnosti na slovenskih cestah, in vladni akterji združiti moči ter z izvajanjem različnih pristopov stremeti k zadanim ciljem. 

Zastavljenih je bilo 7 strateških ciljev (več na spletnem mestu Europa.eu), ki bodo prispevali k zadostitvi skupnega cilja – zmanjšanja števila smrtnih žrtev  v prometu za polovico in s tem ohranitev več kot 5 milijonov življenj in več kot 50 milijonov hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah.

Človeško obnašanje je namreč še vedno največji dejavnik tveganja v cestnem prometu. Brez zadostne vzgoje in izobraževanja ter predvsem kontinuiranega vseživljenjskega učenja, pa se ta dejavnik tveganja še poglablja.

Zastavlja se vprašanje, zakaj so mladi, kljub vzgoji in izobraževanju še vedno najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč. Je temu kriva mladostniška zanesenost, dokazovanje samemu sebi in drugim, … ali  nezadosten sistem izobraževanja o prometni varnosti? Kaj pa potem? Ko opravimo izpit, vozimo nekaj let in če nismo omejeni z zdravniškimi pregledi, vozimo brez vsakršnih obveznosti do svojega 80 leta starosti, ne da bi se sploh kdaj vprašali, ali še poznamo prometne predpise, ali smo seznanjeni s spreminjajočimi se prometnimi režimi, spreminjajočo zakonodajo, … ali bi še znali oskrbeti ponesrečenca, če se prvi pripeljemo na kdaj hude prometne nesreče? 

V raziskavah (Gril, 2010) je bilo ugotovljeno, da trenutno zastavljen izobraževalni sistem na področju vzgoje in varnega ravnanja v cestnem prometu ne zadošča potrebam in predvsem ustreznemu kontinuiranemu zagotavljanju ustreznih znanj za vse starostne skupine. Hkrati pa tradicionalni načini vzgoje in usposabljanja mladih za pridobivanje kompetenc potrebnih za vožnjo ter represivni ukrepi ne dosegajo želenih učinkov (povzeto po Gril, 2011).

Kako zapolniti manjkajočo vrzel? Ali so to formalna uvajanja izobraževanj (npr. v obliki pet ali desetletnih preverjanj znanj, ki bi bila nujna ob spremembi prometnih režimov, zakonodaji, … Ali je ključ v neformalnih izobraževanjih, ki smo se jih lotile organizirane skupine civilne družbe, ki ne želimo, da bi se naše zgodbe ponavljale?

Kako med mladimi (pa tudi starejšimi) spodbuditi, da je voziti varno kul in da si največji »frajer« če voziš po omejitvah in skladno s cestno-prometnimi predpisi (pa ne zato, ker boš prihranil nekaj denarja zaradi vedno višjih kazni, ampak ker ne boš ogrožal sebe in drugih udeležencev v prometu in boš svojim voznikom velik vzor)?

Manjkajočo vrzel je potrebno nekako zapolniti. Z izobraževanji, ki so ljudem (tako mladim kot starejšim) blizu, s katerimi spodbujamo ustvarjanje pozitivnih vrednot, zavesti o krhkosti življenj (svojega in drugih) ter odgovornega ravnanja v cestnem prometu. Pravi način je kontinuirano vplivanje na otroke v vseh starostnih obdobjih, hkrati pa v proces učenja vključiti starše otrok, njihove stare starše, ter kontinuirano vplivati tudi na njihova stališča do pozitivnega ravnanja in zgleda v cestnem prometu – ustvariti trajnostno, vseživljenjsko učenje.

Viri:
Gril, R. (2010). Analiza stanja na področju managementa znanja za varnost cestnega prometa v Sloveniji. Magistrsko delo, Celje: Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije v Celju.

Gril, R., mag. manag. (2011). Psihologija v cestnem prometu kot izhodišče vzgoje in izobraževanja kandidatov za voznike motornih vozil. Strokovni članek v zborniku: ProRoad Safety: Vloga in pomen diseminacije znanj za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu = the role and importance of dissemination of knowledge to ensure better road safety / Pro Road Safety Conference 2011, uredila Anamarija L. Mrgole. Maribor: Fakulteta za gradbeništvo, 2011.




Namen in cilji okrogle mize

  • Pri bodočih in mladih voznikih (ciljna skupina med 15 in 22 let), ki zaradi neizkušenosti, načina življenja in drugih razlogov spadajo v rizično skupino, spodbuditi razmišljanje o pomenu varne vožnje, dvigniti zavest mladih o večji prometni varnosti in vplivati na njihovo razmišljanje o odgovornemu ravnanju v prometu zase in za druge.
  • Predstaviti pomen vseživljenjskega učenja na področju prometne varnosti.
  • Spodbujati varno vožnjo kot vrednoto med mladostniki in ostalimi udeleženci v cestnem prometu.
  • Ozavestiti mlade in širšo javnost o hudih posledicah prometnih nesreč ter predstaviti vlogo aktivnega udejstvovanja invalidov po rehabilitaciji v vsakodnevnih situacijah.



Petek, 2. september 2011, 12.00-16.00


Poljska avtomobilska industrija

Pripravlja: Veleposlaništvo Poljske


Seznanili se boste z možnostmi sodelovanja s Poljsko v tej panogi. Na kratko bo predstavljeno stanje in perspektive razvoja v avtomobilski panogi na Poljskem ter možnosti za sodelovanje. Spoznati bo mogoče distribucijske in prodajne poti vozil in avtomobilskih komponent ter opremo za delavnice na Poljskem. Podjetje Solaris bo v okviru seminarja pripravilo tudi predstavitev hibridnih avtobusov.